Farni zavetnik sv. Rupert

Ime sv. Ruperta je bilo znano in češčeno v slovenskih deželah severno od Drave, ki so od leta 811 spadale pod cerkveno oblast Salzburga, kjer je bil sv. Rupert prvi škof in nato zavetnik škofije, stolnice in dežele. Sv. Rupert izhaja iz kraljevske rodovine Merovingov. Z vsem srcem se je zavzemal za preprostost, spokornost in osebno uboštvo ter globoko znanje verskih naukov. Bil je preprost, pobožen in moder mož, resničen v besedi, pravičen v sodbi, preudaren v nasvetu, prizadeven v delavnosti, ugleden v ljubezni in znamenit v vseh častnih navadah,« kakor navaja njegov življenjepisec v Drobtinicah 1852, XI. Po legendi naj bi v sklopu svojega potovanja po Donavi v spodnje panonske kraje prišel tudi na Ptuj in kasneje v Celje. Za nekaj časa se je sv. Rupert ustavil v kraju Valarium (danes Waller-See) in tam postavil cerkev v čast sv. Petru. Izvedel je, da je ob reki Ivarum (Salzach) mnogo razvalin, ki jih je prerasel gozd. To je bilo rimsko mesto Juvavum, uničeno ob preseljevanju narodov. Sv. Rupert je začel ta kraj obnavljati in postavil samostan in cerkev. Tako je sčasoma nastalo novo mesto in ker je v okolici obnovil tudi solne rudnike, je mesto dobilo ime Salzburg. Tu si je izbral škofijski sedež. Sv. Rupert je učakal visoko starost. Če velja domneva, da se je rodil okoli leta 620, je dosegel le nekaj manj kot sto let. Za svetnika so ga imeli že, ko je še živel. Leta 774 je njegov škofovski naslednik Virgil, Irec po rodu in mišljenju, sv. Rupertu v čast sezidal novo stolnico in vanjo prenesel svetnikove relikvije. To se je zgodilo 24. septembra, ki je v Sloveniji njegov liturgični godovni dan, pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah pa je še vedno okrog tega datuma žegnanjska nedelja. V Cerkvi se njegov god obhaja 27. marca. Sv. Rupert je še vedno priljubljen med preprostimi ljudmi. Velja za zavetnika rudarjev v solnih rudnikih, priporočajo se mu kot zavetniku zoper šen in otroške krče.