PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI ČAS 2014         I. 7. NEDELJA MED LETOM, 23. FEBRUARJA 2014 Dragi bratje in sestre! V današnjem prvem berilu Gospod Mojzesu naroča, naj govori vsej skupnosti Izraelovih sinov (3 Mz 19,2). V zavesti svoje podobne odgovornosti vam hočemo tudi škofje spregovoriti ob začetku postnega časa. Papež Frančišek postno poslanico namenja skrbi za uboge in tudi nas škofe vabi, naj skupaj z njim razmišljamo o isti temi: »Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu« (2 Kor 8,9). Živimo v dokaj negotovih in zmedenih časih. Poleg gospodarske krize stopa vse bolj na površje tudi kriza vrednot: kriza poštenosti, resnicoljubnosti in verodostojnosti. Kriza kulturnih in moralnih vrednot je vnebovpijoča. Ker omenjene vrednote izginjajo, se izgublja tudi zaupanje. V javnosti mnogokrat uživajo ugled uspešneži, ki so se na visoke položaje povzpeli na nepošten način. Vrednote solidarnosti, sočutja in medsebojne pomoči vse bolj padajo na ramena ljudi, ki nimajo pomembnega družbenega vpliva. Žalostno je tudi, da Cerkvi ni uspelo ohraniti moralnega kapitala, pridobljenega v težkih letih povojne nedemokratične družbene ureditve. V zadnjih dveh desetletjih smo se tej dediščini v marsičem izneverili, mnogi verniki in tudi del cerkvene hierarhije. Zbrati moramo pogum in priznati zmote. Postni čas nas kliče k spreobrnjenju in pokori. Poleg Božje besede nas k spreobrnjenju vabita zgled in oznanjevanje papeža Frančiška. Papež postavlja pred nas podobo evangeljskega človeka, ki se uresničuje v dobrih delih zsa najbolj potrebne in uboge. Papež Frančišek je svet presenetil s svojo skromno in preprosto držo, s svojo nenavezanostjo na stvari in predvsem s svojo simpatijo do najbolj ubogih sedanjega časa. Kaže nam nov lik pastirja, čigar srce je upodobljeno po Jezusovem Srcu. Postni čas nam postavlja zelo resna vprašanja: Ali res zaupamo v Boga? Ali sprejemamo kot merilo svojega delovanja Jezusov govor na gori in moč njegovega križa? Nas dovolj nagovarjajo besede: Blagor ubogim? Smo pripravljeni s Kristusom vzeti nase bolečine in trpljenje naših preizkušanih bratov in sester? Vsako krščansko občestvo je, kakor vsak posameznik, verodostojno v izpovedovanju vere, ko njegova vera vodi v konkretna dejanja. Zato morata oznanjevanje in bogoslužje voditi v služenje kot vrhunec v posnemanju Jezusa Kristusa. Duhovna kakovost nekega okolja, družine, soseske, sorodstva, župnije, družbe, naroda in države se kaže prav v tem, kakšen odnos ima do bolnih, do ubogih in najšibkejših članov svojih skupnosti. Ali gleda v njih breme ali pa se zaveda, da so tudi oni njihovi bratje in sestre. Kristjani smo na vsakem kraju in ob vsaki priložnosti poklicani, da slišimo krik ubogih. Jezus nam je s svojimi besedami in dejanji pokazal pot do ubogih, ki so mu posebno pri srcu. Papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Evangeljsko veselje to takole utemeljuje: »Ubogi imajo prednostno mesto v Božjem srcu. Kristus sam je 'postal ubog' (2 Kor 8,9). Celotna pot našega odrešenja je zaznamovana z ubogimi. Odrešenje je prišlo k nam po privolitvi ponižnega dekleta iz majhne, odročne vasi na robu velikega cesarstva. Odrešenik se je rodil v jaslih, med živalmi, kakor se je to dogajalo otrokom najbolj ubogih. Ob njegovem darovanju v templju so starši prinesli dve grlici, daritev tistih, ki niso mogli plačati jagnjeta (prim. Lk 2,24; 3 Mz 5,7). Odraščal je v hiši preprostega rokodelca in si služil kruh z delom svojih rok. Ko je začel oznanjati Božje kraljestvo, so za njim hodile množice brezpravnih; tako se je pokazalo, kar je sam rekel: 'Duh Gospodov je nad menoj; Gospod me je mazilil. Poslal me je oznanjat blagovest ubogim' (Lk 4,18). Tistim, ki so živeli pod bremenom trpljenja in uboštva, je zagotavljal, da jih Bog nosi v središču svojega srca: 'Blagor ubogim, ker je njihovo Božje kraljestvo' (Lk 6,20). Z njimi se je istovetil: 'Bil sem lačen in ste mi dali jesti' (Mt 25,35). Učil je, da je usmiljenje ključ, ki odpira vrata v nebeško kraljestvo.« (Evangeljsko veselje 4/197). Zato nas papež spodbuja, naj ne odvračamo svojega obraza od ubogih in naj si prizadevamo imeti pogled, ki sprejema, roko, ki dviga, besedo, ki tolaži, in srce, ki ljubi (iz nagovora članom UNITALSI 9. novembra 2013). Bratje in sestre! Ubogi in potrebni so bogastvo Cerkve. S svojim služenjem ubogim in velikodušnostjo do njih najlepše dokazujemo, da je v nas pravi Kristusov duh. Naj nam Jezus pomaga to spoznati in udejanjati. Vabimo vas, da bi imeli vedno več čuta za iskreno ljubezen, posebno do ubogih. S to željo kličemo na vas Božji blagoslov. Vaši škofje   II. 8. NEDELJA MED LETOM, 2. MARCA 2014 Dragi bratje in sestre! Jezus nas v postnem času vabi, naj bomo popolni, naj svoj obraz obrnemo h Gospodu in obenem k potrebnim in ubogim. Po preroku Ezekielu nam Gospod govori: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali« (Ezk 36, 26–27). Bratje in sestre! Vzeti si moramo čas in stopiti v svetišče svojega srca, se zavesti svojega resničnega stanja, prepoznati svojo notranjost, vzgibe in nagibe svojih izbir in odločitev. V zbranosti  in  tihoti  ter  v  Božji  navzočnosti bomo premislili, ali je v nas kaj Božjega Duha, da se bomo lahko ravnali po Božjih zakonih, se jih držali in jih spolnjevali. To so pogoji za novo srce in novega duha. Današnji evropski svet je prišel na razpotje, ko se mora vsak posameznik in vsi skupaj kot verniki odločati, komu bomo služili: Bogu ali mamonu (današnji evangelij). Mamon grabi svet v svoj objem in dela peščico ljudi še bolj bogato na račun vse večjega števila revnih. To zlo  lahko  ustavimo  verniki  s  prejemanjem Božje ponudbe, ki nam podarja novo srce in novega duha. Gotovo gre za veliko bitko v svetu in v vsakem od nas. Treba je plavati proti toku prevladujoče družbene miselnosti in se v notranjem naporu usmeriti k očiščenju, k prenovi, k spreobrnjenju samega sebe, da bi lahko postali nova stvaritev v Kristusu. Ne prepustimo se skušnjavi, ki pravi, da so to zastarele metode krščanskega življenja in da je pričevanje naših svetih prednikov v veri preživeta pot. Na pot prenove in notranjega očiščenja bo tem laže stopil vsak, kdor že ima dragoceno izkušnjo miru, nove moči in zagona, ki so sad osvoboditve od vsega slabega. Pot  notranjega očiščenja  nas  bo  privedla do evangeljskega uboštva, ki ne pomeni samo nenavezanosti na  zemeljske dobrine, na  tak ali drugačen položaj v družbi in Cerkvi, ampak pomeni bližino Boga. Le spreobrnjeni in notranje prečiščeni verniki se bodo mogli odločiti za Cerkev za uboge, ki jasno kaže na to, komu moramo dajati prednost pri uresničevanju krščanske ljubezni. Benedikt XVI. je učil, da je odločitev Cerkve za uboge utemeljena v krščanski veri v tistega Boga, ki je zaradi nas postal ubog, da bi mi po njegovem uboštvu obogateli. Zato si papež Frančišek želi ubogo Cerkev za uboge. Ubogi nas lahko veliko naučijo. Niso le deležni verskega čuta, ampak zaradi svojega trpljenja poznajo trpečega Kristusa. Potrebno je, da se vsi od njih učimo življenja po evangeliju. Poklicani smo, da v njih odkrijemo Kristusa in postanemo glasniki njihovih potreb, da smo njihovi prijatelji, da jim prisluhnemo, jih razumemo in sprejmemo skrivnostno modrost, ki nam jo Bog hoče posredovati po njih (Evangeljsko veselje, 4/198). Sv. oče nas vabi, naj posvečamo svojo po- zornost novim oblikam uboštva in krhkosti: brezdomcem, odvisnikom od mamil, beguncem, vedno bolj osamljenim in zapuščenim starim ljudem. Poklicani smo, da v njih prepoznamo trpečega Kristusa in smo jim blizu, tudi če nam to na videz ne prinaša nobenih oprijemljivih in neposrednih koristi (Evangeljsko veselje, 4/210). Vzornikov evangeljskega uboštva je v zgodovini Cerkve veliko. Zagotovo najbolj jasno je pot uboštva začrtal sv. Frančišek Asiški. S svojim zgledom nas danes spodbujajo in nam svetijo tudi mnogi naši bratje in sestre v redovnih poklicih, škofje, duhovniki in laiki, ki živijo preprosto in skromno, da bi bili bogati v Bogu. Če smo v Bogu, smo manj pri stvareh, če pa je srce prenapolnjeno s stvarmi tega sveta, je v njem manj prostora za Boga in za uboge, h katerim nas Gospod pošilja. Jezus se je izenačil z vsakim človekom. »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40). Bog je resda navzoč v vsakem človeku, a prav posebej nas nagovarja v ubogih, bolnih in trpečih. Zadnji razlog, da smo odprti, usmiljeni, dobri in velikodušni do ubogih, je ljubezen. Čeprav se ljubezen zaveda lastne krhkosti in nemoči, se odpravi na pot k človeku v zaupanju na Božjo pomoč in podporo. Bratje in sestre! Pogumno in goreče odgovorimo na klic, naj se soočamo z ubogimi tako, da zaupamo v Božjo previdnost, ki nas kliče k bratski ljubezni, k ponižnemu in velikodušne- mu služenju ter k pravičnosti in usmiljenju do ubogih.   V edinosti s svetim očetom Frančiškom kličemo na vas Božji blagoslov.                                                                                                                                                                                                                     Vaši škofje     Postni čas       Pastoralni načrt v župniji sv. Rupert za postni čas 2014   1.   Teden družine: 19. – 25.3.2014 Jožefovo žegnanje – sreda 19.3. Sveta maša ob 10. uri Praznik Gospodovega oznanenja – torek 25.3. Sveta maša ob 10. in 18. uri   2.   Škofija-fest in kviz mladih – sobota 5. april Samostan Petra in Pavla na Ptuju, pričetek ob 10. uri   3.   Povabljeni k postnim pobožnostim Pepelnica 05.03 Obred pepeljenja – strogi post, maše ob 10. in 18. uri   Vsak petek  v postnem času bo križev pot s sodelovanjem in sveto mašo: 1. postni petek  – bralci Božje Besede (07.03.)  ob 17.30 uri 2. postni petek  – ŽPS in ŽK (14.03.)  ob 17.30 uri 3. postni petek  – ministranti, molitvena skupina (21.03.) ob 17.30 uri 4. postni petek  – starši prvoobhajancev (28.03.) ob 17.30 uri 5. postni petek  – birmanci (04.04.) ob 18.30 uri 6. postni petek  – križev pot v Voličini (11.04.) ob 18. uri   Cvetna nedelja: 13. 04. ⋅ Branje pasijona (bralci božje besede, birmanci), sveta maša ob 7. in 10. uri ⋅ Blagoslov zelenja in butar ob 7. uri v cerkvi in ob 10. uri pred cerkvijo    Svete maše in obredi v svetem tridnevju: ⋅ Veliki četrtek 17.4. ob  19. uri ⋅ Veliki petek  18.4. ob 19. uri ⋅ Velika sobota 19.3. ob  20. uri  https://zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si/index.php/content/display/30